Bučno olje

Bučno olje je kulinarična posebnost Štajerske, Prekmurja in nekaterih predelov Avstrije. Pridobiva se iz semen buč, v največji meri iz rodu Cucurbita pepo var. styrriaca.

Bučno olje vsebuje kot vsako olje predvsem trigliceride in fitosterole, poleg tega pa še beljakovine, minerale, nenasičene maščobne kisline in mnoge vitamine. Značilno zeleno rdečo do temno rjavo barvo mu dajejo klorofilu podobne snovi. Uporablja se pri pripravi solate ali kot začimba pri kuhi.

Bučno olje v 80 odstotkih sestavljajo nenasičene maščobne kisline, od katerih je 60 odstotkov linolne kisline. Ima zelo nizko dimno točko (pri kateri se začne kaditi), zato ni primerno za toplotno obdelavo, temveč predvsem kot solatni preliv ali poseben dodatek sladicam. Bučna semena vsebujejo tudi majhen odstotek aminokisline kukurbitina, zaradi česar lahko pomagajo pri odpravljanju črevesnih parazitov.

Buče skozi zgodovino

Buče spadajo med najstarejše zelenjadnice na svetu, saj jih najdemo že na jedilnikih starih Egipčanov, Kitajcev in drugih. Že več desetletij ljudje vzgajajo vedno nove vrste, njihovo zdravilnost in kulinarično raznovrstnost pa smo odkrili šele v zadnjih desetletjih. V majhnih zelenkastih semenih namreč tiči cel kup hranilnih snovi, ki so nujno potrebne človeškemu telesu. Telo krepijo, mu dajejo energijo, poleg tega pa s svojimi hranilnimi snovmi, pripomorejo k zdravju ali ga ohranjajo.

Bučna semena

Bučna semena vsebujejo veliko vitaminov, kot so provitamin A, vitamin B,C in E, ter zelo pomembni minerali, kot so kalcij, železo, magnezij in nekatere mikroelemente (selen, cink), ter nenasičene maščobne kisline. Uspešno se uporabljajo pri zdravljenju funkcijskih motenj mehurja, že od nekdaj pa veljajo tudi za zdravilo proti črevesnim zajedalcem (trakuljavosti). Po najnovejših raziskavah je mogoče z učinkovinami v peškah zaustaviti hitro povečanje prostate, poleg tega se okrepi delovanje mehurja in zmanjša tiščanje na vodo. S pravočasnim preventivnim uživanjem bučnih pešk, lahko bistveno zmanjšamo število operacij.